Atmosfera / The atmosphere
Amanda Kapic
Giedre Anuzyte
Iva Katalenic
Projekt št. 2 / Project nr. 2
-
Recent Comments
gi on Projekt št. 3 / Project nr.… Urša Kačar on Projekt št. 2 / Project nr.… Urša Kačar on Projekt št. 3 / Project nr.… Urša Kačar on Projekt št. 2 / Project nr.… jurepurgaj on …
Delo Ive Katalenič je zame zadelo bistvo naloge, kajti ne le, da je brez ene same besede opisala oblikovalko, ampak je tudi povzročila smehljaje, vzdihe in glasove navdušenja med gledalci. Skrbno je izbrala pesem, ki nakazuje igrivost, pretkanost, veselje s kančkom grenkobe in tako smo dobili občutek, da je skrivnost male poskakajoče se žogice spontanost. To je namreč tudi naslov, ki bi ga sama izbrala za ta video.
Malo živahno klobko postavi v več vrst okolja in jo s tem spremeni iz predmeta v živo bitje, ki JE. To je za oblikovalca pomembno, kajti tu se začne vsa filozofija ustvarjanja-pri bivanjskih vprašanjih. Kdo smo, zakaj smo, kje smo…? Iva odlično odgovori na to vprašanje in sicer: smo, kar se odločimo biti. S tem pa zajame bistvo oblikovalke.
Edini negativen komentar bi se nanašal na začetek snemanja, ko je zaradi pretemnega prostora težko vidljivo igranja male klobke. Ta del bi posnela še enkrat.
Posnetek Amande Kapič je pravljica od začetka, ko se kamera približa šatulji, pa vse do konca, ko se škatlica spet zapre. Izbi9ra čno belega filma se mi zdi odlična, saj bi dodani element abrve uničil harmoničnost posnetka. Kljub temu, da je film posnet v Sloveniji, sredi od civilizacije oddaljenega Doba, ima celotna zgodba pridih azijskega.
Torej-odlična ideja, primerna glasba, zanimive teksture, kar je še posebej vidno ob zlivanju črnega tuša po sivem betonu.
Moteč je le del, kjer se riše črne črte po belem papirju;glede na oblikovalca,, ki je bil predstavljen v videu, črte ne bi smele biti “random”, naključne, ampak skrbno načrtovane-morda bi moral nastati kak končni vzorec. Tu je vsebinsko manjkal red.
Sicer pa super posnetek, ki sem ga pogledala večkrat zaporedoma.